Karies je topitev oz. demineralizacija zobne površine s pomočjo kislin, ki jih ustvarijo bakterije v zobnih oblogah. Na začetku je proces počasen, ker je zobna površina oz. sklenina zoba zelo trdna. V zgodnji fazi lahko izgubljene minerale nadomeščamo npr. z aplikacijo fluoridov. Ko se izguba mineralov nadaljuje in prodre v zobovino oz. dentin, karies napreduje hitreje vse dokler se ne približa pulpi, v kateri je živec. Takrat začne zob boleti, sprva na hladno, sladko, kislo, nato, ko doseže živec pa je bolečina že spontana in zelo ostra. Karies je potrebno odstraniti in zob zaplombirati.

V primerih, ko pa karies že doseže pulpo, je potrebno zob koreninsko zdraviti.

Gingivitis je vnetje dlesni, ki ga povzroèajo zobne obloge na mestih, kjer se zob stika z dlesnijo in med zobnimi prostori (zato poleg ščetkanja dva krat dnevno, priporočamo uporabo nitke in medzobnih ščetk vsaj 1x dnevno). Torej, če se zobne obloge ne odstranijo v celoti, se vname dlesen ob zobnem vratu. Dlesen je na posameznih delih pordela, otekla in na dotik zakrvavi. Gre za začetek paradontalne bolezni, ki se lahko pozdravi, če jo dovolj zgodaj prepoznamo. Ker bolezen poteka brez bolečin, bodite posebej pozorni, če vam krvavijo dlesni ob ščetkanju ali kako drugače na dotik. Usodno napako lahko naredite, če se prestrašite in prenehate s čiščenjem. Ravnati morate ravno nasprotno! še temeljiteje je potrebno čiščenje, predvsem posvetite pozornost na prostore med zobmi, kjer se ostanki hrane pri odraslih najraje zadržujejo.

Paradontalna bolezen je vnetje globlje ležečega obzobnega tkiva. Razvije se iz dolgotrajnega vnetja dlesni. Če bakterijskega plaka ne odstranjujemo dovolj redno in temeljito, se vnetje razširi na druga tkiva in napreduje v globino po reži med zobom in obzobno kostjo.  Snovi, ki pri tem vnetju nastajajo raztapljajo obzobno kost, zato ima zob vse slabšo oporo. Ko je kosti ob zobu malo, se sicer zdrav zob zamaje in izpade. Ves proces poteka počasi. Kost se pri nezdravljeni paradontalni bolezni raztaplja veliko let. Med tem časom se vnetje lahko hudo poslabša. Iz žepkov okoli obolelih zob se lahko pocedi gnoj in okolica oteče. Bolečine so moteče, niso pa tako hude kot pri zobobolu.

Občutljivi zobni vratovi so zelo pogosta težava. Občutljivost se pojavi zaradi umika dlesni. Razgali se zobni vrat. Pokaže se dentin. Le-ta je povezan preko dentinskih kanalčkov s pulpo, v kateri leži živec. Dražljaji sladko, hladno, kislo… se tako neposredno prenašajo iz ustne votline na zobni živec. To  povzroča neprijetno skelenje, ki se lahko stopnjuje do ostrih bolečin. Ko preneha dražljaj pa tudi bolečina izgine. Umik dlesni se pojavi zaradi kroničnega gingivitisa in paradontalne bolezni. Omenjeni stanji sta posledici slabe ustne higiene in kopièenja zobnega kamna. Dlesen se umakne tudi pri ljudeh, ki sicer redno skrbijo za ustno higieno, vendar premočno ščetkajo zobe v napačni smeri. Škodljive so lahko tudi belilne zobne paste, ki vsebujejo trde delce. Občutljive zobne vratove premažemo s posebnim lepilom, ki zapre dentinske kanalčke. Ta postopek po potrebi ponovimo na vsake dva meseca. Če se na zobnih vratovih pojavijo vdolbinice, le-te brez vrtanja zalijemo z belo plombo.

Bruksizem ali škripanje z zobmi je razvada, pri kateri nezavedno stiskamo čeljusti in drgnemo z zobmi. Večinoma se pojavlja med spanjem. Takrat je stiskanje nenadzorovano in veliko močnejše kot v budnem stanju. Nekateri ljudje škripajo z zobmi tudi podnevi in se tega ne zavedajo. Pogosto se pojavlja pri osebah, ki so napete in pod stresom. Lahko pa je vzrok tudi previsoka plomba ali protetični nadomestek. Kjer vzroki še niso povsem dokazani, je zdravljenje simptomatsko.

Znaki škripanja so:

• bolečine v žvekalnih mišicah, zlasti zjutraj, ko smo vso noč škripali.
• lahko se pojavijo glavobol, nespečnost, bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu.
• lahko se pojavi pokanje v čeljustnem sklepu, omejeno je gibanje sklepa, mišični krči …

Najvidnejše posledice škripanja zob so spremembe na zobeh. Vidna je obraba zobnih ploskev, površina je gladka in svetleča, sklenina je na posameznih delih zob obrabljena. Razkrije se dentin, ki je temnejše rumene barve. Zobje postanejo občutljivi za temperaturne spremembe, skelijo, in kjer se zob stika z dlesnijo, se pojavijo klinaste zareze, ki se z leti večajo.

Zdravljenje bruksizma

Kadar je vzrok previsoka plomba ali protetični nadomestek, plombo znižamo, protetični nadomestek prilagodimo v pravilni ugriz. Stres je veliko težje obvladovati. Nezdravljen bruksizem lahko vodi do obrabe čeljustnega sklepa, hude obrabe zob in močno znižanja ugriza.

Ker vzroki večinoma niso znani je zdravljenje simptomatsko, kjer želimo omiliti in preprečiti nadaljno izrabljanje zob. Uporabljamo mišične relaksante, pomirjevala, vaje za sklepe in mišice.

Pogosta in uspešna rešitev je nošenje opornice, ki jo izdela zobozdravnik, namenjena pa je nošenju ponoči. Opornica zaščiti zobe pred trenjem in poškodbami ter odvrne pacienta od stiskanja. Pomembno je, da stiskanje ozavestimo, izvajamo posebne vaje in nosimo nočno opornico.